Ključnega pomena je, da družinski zdravnik priskrbi izvide vseh že opravljenih laboratorijskih preiskav, če je le mogoče, originalne dokumente. Tako lahko bistveno skrajša nadaljnji postopek in morda omogoči končno diagnostično odločitev že ob prvem specialističnem pregledu ali pa vsaj takojšen načrt o potrebnih dodatnih laboratorijskih (in drugih) preiskavah. S temi dodatnimi laboratorijskimi preiskavami (npr. o genski dovzetnosti za nekatere bolezni, določanje širšega spektra avtoprotiteles) se zveča verjetnost, da bodo revmatične težave bolje opredeljene in da bo lažje tudi odločanje o uvedbi zdravil.

Posebne laboratorijske preiskave

Zakaj so potrebne kontrolne laboratorijske preiskave?

Laboratorijske preiskave nimajo le diagnostičnega namena. Kontrolni laboratorijski pregledi so potrebni zaradi več razlogov. Včasih jih ponavljamo, ker želimo utrditi diagnozo, drugič zahtevajo merila za diagnozo posameznih revmatičnih bolezni večkratne kontrole v določenih časovnih presledkih. Laboratorijske kontrole so potrebne tudi zaradi ocene resnosti bolezni, sledenja njenega poteka in učinkovitosti zdravljenja ter ugotavljanja morebitnih neželenih učinkov zdravil.

Zdravniki so torej dolžni preveriti uspešnost zdravljenja, npr. zmanjšanje aktivnosti vnetja ali izboljšanje oziroma normalizacija delovanja posameznih organov. Pri tem je ključnega pomena ustrezno sodelovanje z družinskim zdravnikom, ki izvaja navodila specialistov, tudi glede nekaterih laboratorijskih kontrol. Ne tako redko pa se zgodi, da do tega ne pride, da sodelovanje ni dobro in da družinski zdravnik žal ne izvaja specialistovih navodil.

Kontrolne laboratorijske preiskave so pomembne tudi zaradi preverjanja neželenih učinkov zdravil, še posebej tistih, ki jih bolnik bodisi ne občuti bodisi so znaki prizadetosti organov dalj časa prikriti. Neželenim učinkom zdravil se pri zdravljenju revmatičnih bolezni ni možno povsem izogniti. Zato obstajajo pravila in priporočila o obsegu in časovnih rokih, ki jih mora zdravnik upoštevati, ko naroča kontrolne laboratorijske preiskave. Tudi te najpogosteje zajemajo določanje števila krvnih celic ter delovanje jeter in ledvic. Praviloma se pogosteje izvajajo takoj po uvedbi zdravila, nato pa redkeje. Vselej pa je pri tem treba upoštevati bolnikove značilnosti in vrsto ter obdobje bolezni.
 

Namen laboratorijskih preiskav je zgodnje prepoznavanje neželenih učinkov zdravil, zaradi katerih pa ni vedno potrebna ukinitev zdravila, temveč lahko le prilagoditev njegovega odmerka.

Kaj morate vedeti o laboratorijskih izvidih?

Izkušnje kažejo, da posamezniki pogosto ne razumejo vloge in pomena laboratorijskih preiskav in izvidov. Za pojasnitev so zadolženi zdravstveni delavci, predvsem zdravniki, ti pa nimajo vedno dovolj časa za razlago. Seveda dejansko ni pričakovati, da bodo vse osebe kljub zelo poenostavljeni razlagi doumele in razumele bistvo in potrebnost posameznih laboratorijskih preiskav. Predvsem tedaj se pri posamezniku lahko pojavita nelagodnost in nerazumevanje.
 

Dodatna pojasnila iz okolice, medijev in drugih virov (ne le o laboratorijskih preiskavah, temveč tudi o sami bolezni) posameznika pogosto prej zmedejo, kot mu koristijo. Še huje je, če je pojasnilo različnih zdravnikov različno, kar se lahko zgodi, posebej tedaj, kadar gre za mnenja zdravnikov različnih specialnosti.

Osveščeni revmatiki naj bi načeloma razumeli tudi nekaj značilnosti laboratorijskih preiskav pri revmatičnih boleznih in tako lažje ter bolje sodelovali z zdravnikom. Koristno je, da veste, da se rezultati nekaterih laboratorijskih preiskav izražajo v splošno znanih in dokaj razumljivih vrednostih, kot so npr. število celic, količina snovi v miligramih na liter, nekateri drugi pa v poljubnih enotah, ki pa so laiku ponavadi manj razumljive.
 

Treba je vedeti, da so meje med normalnimi in bolezensko spremenjenimi laboratorijskimi izvidi postavljene statistično in da je pri vsaki preiskavi možna tudi napaka zaradi same metode.

Možno je tudi, da posamezni laboratorijski izvidi močno podpirajo diagnozo določene revmatične bolezni. Še pogosteje pa se dogaja, da se enaki izvidi pojavljajo pri različnih revmatičnih boleznih. Dogodi se tudi, da laboratorijski izvidi niso v skladu s klinično sliko bolezni ali so med seboj celo v velikem neskladju. Za zdravnika je v takem primeru končna odločitev še posebej zahtevna, zato mora natančno pretehtati vse podatke. Dodatne težave se pojavijo, če so laboratorijski izvidi opravljeni v različnih zdravstvenih ustanovah in/ali po različnih metodah, saj tedaj izsledki seveda niso primerljivi.
 

Nekatere laboratorijske preiskave se izvajajo vsak dan, druge na daljše obdobje, včasih tudi vsakih nekaj tednov, ko se zbere večje število krvnih vzorcev. Ta posebnost izvajanja določenih laboratorijskih testov je velikokrat vzrok za »čakanje« na končno mnenje specialista.

Na kaj morate biti posebno pozorni?

Laboratorijske preiskave krvi in seča se praviloma opravijo na tešče. Vendar za nekatere preiskave s področja revmatologije to ni tako pomembno in tudi ni potrebno.
Zdravstveno dokumentacijo posamezniki pogosto hranite doma (tudi laboratorijske izvide). Včasih ta predstavlja edini verodostojen vir podatkov, posebej če gre za starejše izvide, ki jih zdravstvene ustanove po preteku zakonitega roka o hranjenju podatkov uničijo.

Vso razpoložljivo zdravstveno dokumentacijo, tudi laboratorijske izvide, morate vedno prinesti k specialistu ob prvem pregledu, ob naslednjih pregledih pa vse novejše izvide.